Novice in publikacije
27/10/2021
Tveganja držav in ekonomske študije

Barometer Q3 2021: dobavna veriga in inflacijski vetrovi ovirajo globalno okrevanje

Barometer Q3 2021: dobavna veriga in inflacijski vetrovi ovirajo globalno okrevanje

Več kot 18 mesecev po začetku svetovne recesije, ki jo je sprožila pandemija COVID-19, se gospodarsko okrevanje nadaljuje. Ta trend je v veliki meri posledica napredka pri uvajanju cepiva, zlasti v razvitih gospodarstvih. To pa je spodbudilo ponovno povečanje porabe storitev, ki so v velikem stiku z ljudmi. Razmere v nastajajočih gospodarstvih so še vedno heterogene: okrevanje koristi izvozno usmerjenim državam, medtem ko gospodarstva, odvisna od storitev, še naprej zaostajajo.
 
Kljub pozitivnim obetom se kažejo znaki, da svetovno okrevanje izgublja zagon. Izbruhi pandemij v ključnih členih dobavne verige so povzročili motnje v dobavi, kar je prispevalo k cenovnim pritiskom. Te motnje vplivajo na proizvodnjo in prodajo proizvajalcev po vsem svetu. Proti vetru, ki ga predstavlja zaskrbljenost glede oskrbe, pomanjkanje delovne sile in inflacija, ter še vedno prisotna grožnja COVID-19 so dodatna tveganja in negotovosti.
 
Zaradi nadaljnjega okrevanja je družba Coface izboljšala oceno tveganja za 26 držav, med drugim za Nemčijo, Francijo, Italijo, Španijo, Švico in Belgijo. Zaradi močnega izvoza industrijskega blaga na razvite trge so se izboljšale ocene za izvozno usmerjena gospodarstva v Srednji in Vzhodni Evropi (Poljska, Madžarska, Češka), Aziji (Južna Koreja, Singapur, Hongkong) in Turčiji. Potem ko je bila lani znižana ocena tveganja 78 držav, so te izboljšave dodatek k 16 ocenam, ki so bile že izvedene v prvi polovici leta 2020. Spremlja jih 30 nadgradenj sektorskih ocen.

 

Napredek pri cepljenju podpira okrevanje gospodarstva

Globalni gospodarski trendi, izpostavljeni v našem najnovejšem barometru, so se v tretjem četrtletju večinoma uresničili. Napredek pri cepljenju v Zahodni Evropi in Severni Ameriki je pomagal preprečiti nove valove strogih omejitev mobilnosti in krepi optimizem, da se bo preprečila ponovitev lanskoletnih zapor. Vendar pa nevarnost COVID ni izginila: nižje stopnje cepljenja na razvijajočih se trgih - zlasti v državah z nizkimi dohodki - še vedno predstavljajo tveganje za pojav različic, odpornih na trenutno razpoložljiva cepiva.
 
Svetovni proizvodni sektor si je od sredine leta 2020 hitro opomogel, k čemur je pripomoglo večje trošenje za potrošniško blago. Zaradi velikega povpraševanja gospodinjstev so močni trgovinski tokovi še naprej ključna podpora gospodarski rasti, zlasti v azijsko-pacifiški regiji. Povpraševanje po elektroniki in blagu dejansko koristi več trgom v regiji, kot sta Južna Koreja in Tajvan. Višje cene podpirajo tudi gospodarstvo več ključnih izvoznic surovin (Rusija, Ukrajina, Južna Afrika, Čile, Alžirija, itd.). V Srednji in Vzhodni Evropi rast izvoza podpirata tudi konkurenčni izvoz in vključenost regije v evropske dobavne verige.
 
Kar zadeva sektorska gibanja, odprava omejitev v državah, kjer je stopnja precepljenosti najvišja, prispeva k preusmeritvi porabe gospodinjstev k storitvam z visoko stopnjo stika, kot so trgovina na drobno, gostinstvo in rekreacija. Okrevanje turističnega sektorja ostaja večji izziv.

 

Okrevanje ovirajo težave v dobavni verigi in inflacija

Kljub temu se kopičijo nasprotni vetrovi, zlasti na strani ponudbe v gospodarstvu. Visoka raven varčevanja v državah z visokimi dohodki je spodbudila hitro okrevanje potrošniške porabe. Hkrati so zaradi pandemičnih motenj nastale prekinitve v dobavni verigi, ki ovirajo poslovno dejavnost. Konkurenca za surovine in vhodne proizvode je močna, kar ovira industrijsko proizvodnjo na svetovni ravni in v nekaterih primerih vpliva na prodajo. To še posebej velja za pomanjkanje polprevodnikov, ki vpliva na številne industrijske panoge, od avtomobilske do sektorjev informacijskih in komunikacijskih tehnologij v razvitih in nastajajočih gospodarstvih.
 
Cene blaga, vhodni stroški in prevozne stopnje so od poletja 2020 skokovito narasli. Številne surovine so presegle rekordne ravni. To velja zlasti za energijo - predvsem zaradi skokovitega porasta evropskih in azijskih cen plina, kovine, lesa in cene hrane. Obsežno povečanje cen blaga in surovin se odraža tudi v povečanju potrošniških cen. Usklajena stopnja inflacije v euroobmočju je septembra dosegla 3,4%, kar je največ v zadnjih 13 letih. To sovpada z rastjo inflacije, ki so jo opazili v večini delov sveta, predvsem v ZDA, kjer se je inflacija v zadnjih štirih mesecih do septembra prav tako gibala na 13-letni ravni, in sicer na 5,4%. V razvitih gospodarstvih se kmalu pričakuje najvišja inflacija, vendar so tveganja usmerjena navzgor.
 
Inflacijsko uganko bi lahko zapletla poročila o pomanjkanju delovne sile, saj podjetja za zapolnitev prostih delovnih mest ponujajo višja nadomestila. Povečanje stroškov dela bi lahko pomenilo trajnejše inflacijske pritiske. Ob tem tveganju so nekatere centralne banke - med njimi ameriška centralna banka Federal Reserve in britanska Bank of England - že nakazale, da se bliža konec ultraakomodativne denarne politike. V Evropi ECB sicer z zaskrbljenostjo pozorno spremlja dinamiko inflacije, vendar ostaja zaostrovanje bolj oddaljena možnost. V nastajajočih gospodarstvih je moralo več centralnih bank v zadnjih mesecih zaradi zaskrbljenosti ob naraščajoči inflaciji zvišati svoje referenčne obrestne mere.
 
Fiskalna stran enačbe bo v razvitih gospodarstvih ostala ugodna. V Zahodni Evropi bodo številne nacionalne vlade do konca leta še naprej dodatno podpirale svoje gospodarstvo, medtem ko se bodo sredstva iz sklada EU za oživitev gospodarstva (v vrednosti 750 milijard EUR) počasi izplačevala. V ZDA so naslednji koraki fiskalnega odziva še vedno negotovi, saj o ključnih delih gospodarskega programa predsednika Joeja Bidena še vedno razpravljajo v kongresu.

 

Kitajsko gospodarstvo doživlja nekaj pretresov

Za svetovno gospodarstvo je pomembno tudi dejstvo, da je kitajsko gospodarstvo v drugi polovici leta 2021 pokazalo znake upočasnitve. V tretjem četrtletju se je BDP v primerjavi z letom prej povečal za 4,9 %, kar je najpočasnejša rast po tretjem četrtletju leta 2020. Na četrtletni ravni se je aktivnost zgolj porabila (+0,2 %). Po naših napovedih bo kitajsko gospodarstvo letos zraslo za 7,5 %, pri čemer pričakujemo, da bo rast BDP v zadnjem četrtletju ostala nizka.
 
Za upočasnitev kitajske gospodarske aktivnosti je odgovornih več dejavnikov: zaostrovanje politike pri rasti kreditiranja, umirjanje domače potrošnje in omejevanje porabe energije za industrijo. Drugi dejavnik je povezan s kitajskimi cilji "dvojnega ogljika", zaradi česar so bile uvedene politike, ki omejujejo proizvodnjo jekla, saj ta sektor prispeva približno 15 % vseh emisij ogljika v državi. Posledično se je obseg mesečne proizvodnje jekla zmanjšal s skoraj 100 milijonov ton v mesecu maju na 83,2 milijona ton v avgustu, nadaljnje zmanjšanje proizvodnje jekla pa se pričakuje leta 2021.
 
Glede na vlogo Kitajske v mednarodni trgovini in regionalnih dobavnih verigah bi upočasnitev gospodarske rasti pomenila veliko negativno tveganje za gospodarsko dejavnost v Aziji, pa tudi na drugih nastajajočih trgih v Latinski Ameriki, na Bližnjem vzhodu in v Afriki.

 

Prenesi publikacijo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Snemi sporočilo za javnost : Barometer Q3 2021: dobavna veriga in inflacijski vetrovi ovirajo globa... (161,79 kB)
Vrh