Hladna prha za svetovno gospodarstvo - barometer za 3. četrtletje 2022

Posledice vojne v Ukrajini, poleg tega pa še zaostrovanje globalne denarne politike in številne omejitve kitajske rasti prinašajo mračne obete. Kratkoročno se zdi, da so gospodarstva zdrsnila v "stagflacijo", saj beležijo skoraj ničelno rast in se hkrati spopadajo s hitro naraščajočimi cenami.

Vse jasneje se izrisuje tudi možnost svetovne recesije.

V takih razmerah Coface znižuje napovedi rasti BDP ter ocene držav in sektorjev.

Po že izvedenih 19 popravkih navzdol v drugem četrtletju smo oceno znižali še za osem držav, med njimi Italijo, Dansko, Švico, Egipt, in Čile.

49 znižanih sektorskih ocen kaže na jasno poslabšanje razmer v sektorjih, ki so občutljivi za sedanji ekonomski cikel, med drugim gradbeništvo ter kovinska in lesna industrija na različnih geografskih področjih.

EVROPI GROZITA ZIMA IN RECESIJA

Večina tveganj, ki smo jih navajali v naših preteklih publikacijah, se je uresničila: energetska kriza v Evropi, vztrajna inflacija in agresivno zaostrovanje denarne politike. Coface je zato bistveno znižal napovedi svetovne rasti za leto 2023: ta bo najverjetneje ostala pod 2 %, tako kot v letih 2001, 2008, 2009 in 2020.

Čeprav smo projekcije rasti prilagodili navzdol za vsa območja sveta, pa so obeti najtemačnejši ravno za Evropo, kjer se zdi to zimo recesija neizogibna v vseh glavnih gospodarstvih. Ob zaostrovanju energetske krize se stara celina pripravlja na "prisilno" streznitev. Ne glede na to, ali bo šlo za obliko "prostovoljnega" zmanjševanja porabe energije (npr. s prekinitvijo dejavnosti, ki so postale nedonosne zaradi stroškov energentov) ali omejevanje porabe po odredbi vlad, je dejstvo, da se bo nižja poraba energije neizogibno odrazila v zmanjšanju proizvodnje in padcu BDP. Obseg upada bo v veliki meri odvisen od tega, kako huda bo zima, pri čemer bo v samem ospredju Nemčija, vodilna industrijska sila na evropski celini.

Posledično se večina poslabšanih ocen tveganj to četrtletje spet nanaša na evropska gospodarstva. Coface znižuje še šest ocen, med drugim za tri države, pri katerih je bilo tveganje prej ocenjeno kot nizko: Dansko, Švico, in Luksemburg. Samo Norveška, ki je proizvajalka plina, še uživa najboljšo oceno tveganj.

Skoraj 49 znižanj sektorskih ocen velja za energetsko intenzivne sektorje, kot so kemična, papirna in kovinska industrija, ki se soočajo z vztrajanjem visokih globalnih cen energentov. V nasprotju s prejšnjim četrtletjem, ko se je večina poslabšanj ocen nanašala na Evropo, smo ocene za te sektorje tokrat znižali tudi v večini azijskih gospodarstev in na primer tudi v Južni Afriki.

CENTRALNE BANKE OKREPILE BOJ PROTI VZTRAJNI INFLACIJI

V zadnjih mesecih so se uresničile napovedi o visoki in vse bolj razširjeni inflaciji v razvitih in gospodarstvih v vzponu.

Glavne centralne banke v takšnih razmerah še naprej ohranjajo odločno agresivno držo in se večinoma vračajo h ključnim obrestnim meram, kot jih v zadnjem desetletju nismo beležili. Tako je ameriška centralna banka (Fed) poleti trikrat zaporedoma zvišala ključno obrestno mero za 75 bazičnih točk. Taka agresivnost vodi v vse večje zaostrovanje denarne politike v drugih državah - zlasti v državah v vzponu - ki skušajo preprečiti padec vrednosti svojih valut v primerjavi z ameriških dolarjem.

Če se bo zaostrovanje denarnih in finančnih pogojev nadaljevalo s sedanjo hitrostjo, bo z veliko verjetnostjo ogrozilo globalno rast in finančno stabilnost.

Centralne banke v treh državah v vzponu še naprej izvajajo denarne politike, s katerimi bi se zoperstavile sedanjim razmeram: Rusija, Turčija in Kitajska. Tako so kitajske denarne oblasti znižale nekatere referenčne obrestne mere, da bi podprle aktivnost in se odzvale na zabeleženo izrazito upočasnitev gospodarstva. Kitajsko gospodarstvo je še vedno pod vplivom strategije ničelnega covida-19, hudih poletnih poplav in krize nepremičninskega sektorja.  Zlasti težave v nepremičninskem sektorju, ki po ocenah predstavlja 30 % BDP, bodo soodgovorne za upad kitajske rasti v letu 2022 (3,2 %) in 2023 (4,0 %) precej pod običajne stopnje v zadnjih desetletjih, kar bo prispevalo k močni upočasnitvi rasti na splošno.

Vsesplošno zaostrovanje denarnih politik nedvomno negativno vpliva na obete gradbenega sektorja globalno. Cene industrijskih kovin in lesa so v zadnjih mesecih vztrajno padale in se od začetka leta znižale za 20 % oziroma 60 %, zato je Coface znižal ocene za ta sektorja v več regijah.

POZOR! NASPROTUJOČI SI CILJI FISKALNIH IN DENARNIH POLITIK

Čeprav so centralne banke odločene, da se bodo na vse načine borile proti inflaciji, se mnoge soočajo z navzkrižjem svojih ciljev in ciljev fiskalne politike v državi/regiji. Nacionalne vlade so v boju proti krčenju aktivnosti dejansko še povečale število ukrepov, s katerimi podpirajo kupno moč gospodinjstev in denarne tokove podjetij. Izid teh ukrepov bi lahko postal eksplozivna mešanica za javne finance: vse večji javni primanjkljaj v povezavi z naraščajočimi stroški financiranja.

Prenesi publikacijo