Paradoks insolventnosti med podjetji v Evropi: Čudež in iluzija
Coface Focus - Paradoks insolventnosti podjetij v Evropi: čudež in iluzija.
Dejanske posledica krize, ki jo je povzročila epidemija covida-19, bodo znane šele po objavah letnih finančnih poročil podjetij. Zato smo izdelali simulacijo finančnega zdravja podjetij, v kateri smo izračunali stopnjo solventnosti v posameznih panogah (razmerje med bruto dobičkom iz poslovanja in neto dolgom), pri tem pa upoštevali tako negativni učinek zmanjšanja prihodkov kot pozitivni učinek državne podpore. V simulacijah, ki smo jih izvedli za šest panog v štirih največjih gospodarstvih evrskega območja, smo uporabili podatke o prometu, uporabi ukrepov čakanja na delo, posojilih z državnim jamstvom, za Francijo pa tudi podatke o solidarnostnem skladu. Proučili smo vzorec panog, ki običajno odtehtajo za okrog 80 odstotkov vseh insolventnosti. Med ključnimi ugotovitvami, ki jih je pokazala naša analiza, je panožna razdrobljenost: koronakriza na različne panoge ni vplivala enako, obenem pa panoge niso v enaki meri izkoristile državne pomoči. Bistveno je, da vse panoge ne prispevajo enako k skupnemu obsegu insolventnosti, saj v nekaterih panogah že v običajnih razmerah beležijo več insolventnosti.
Naša simulacija kaže, da se je finančno zdravje kljub stabilizacijskemu učinku državne podpore v letu 2020 znatno poslabšalo - kar bi praviloma moralo povzročiti več insolventnosti. Glede na naš model bi se moralo število insolventnosti v letu 2020 v Španiji povečati za 19 %, v Franciji in Nemčiji za 6 %, v Italiji pa za 7 % (‘simulirane insolventnosti’). Da pa se je v nasprotju s pričakovanju število insolventnosti v resnici zmanjšalo, kaže na to, da so insolventnosti zgolj odložene, ne pa preprečene, in da nam je leto 2020 zapustilo ogromno 'prikritih insolventnosti', ki se bodo uresničile precej pozneje kot običajno. A o kakšnem številu govorimo?
Če upoštevamo številke o insolventnosti v letu 2020, ki so jih pokazale naše simulacije (tj. 'simulirane insolventnosti'), in odštejemo uradno objavljene podatke o insolventnostih v letu 2020 (tj. 'ugotovljene insolventnosti'), pridemo do ocene. Simulirane insolventnosti odražajo osnovno škodo, ki so jo utrpela podjetja. Podatki o ugotovljenih insolventnostih pa se po drugi strani še zmeraj zdijo prenizki, tudi po upoštevanju učinkov državnih ukrepov. Zato lahko razliko med simuliranimi insolventnostmi in ugotovljenimi insolventnostmi razumemo kot približek prikritih insolventosti. Ocenjujemo, da so prikrite insolventnosti v Franciji predstavljale okrog 44 % insolventnosti iz leta 2019 (22.500), v Italiji 39 % (4.100), v Španiji 34 % (1.600), v Nemčiji pa 21 % (3.950) insolventnosti iz leta 2019. Brez posredovanja države bi bilo število insolventnih podjetij precej večje. V tem smislu lahko na uspešno vladno reševanje podjetij gledamo kot na pravi mali čudež ekonomske politike. A številke o insolventnostih v letu 2020 v precejšnji meri ostajajo iluzija.
Snemi to publikacijo
