Vojna Ukrajini: mnogo (velikih) poražencev, malo (pravih) zmagovalcev
Več kot dva meseca po začetku ruskega napada na Ukrajino in kljub več krogom pogajanj se zdi, da so možnosti za hitro rešitev vojne vse manj verjetne. Zaradi zaostrovanja konflikta se sankcije proti Rusiji še naprej kopičijo, saj jih je Evropska unija od začetka vojne uvedla že pet, kmalu pa jih bo šest. Glede na to se zdi hitra odprava gospodarskih sankcij in vrnitev v predvojno stanje popolnoma nemogoča, tudi če bo med Rusijo in Ukrajino podpisan mirovni sporazum. Kar zadeva gospodarske posledice, smo svojo prvotno oceno (objavljeno v začetku marca) kratkoročnih stroškov za svetovno gospodarstvo popravili navzgor - na približno eno odstotno točko v letu 2022.
V močno in vztrajno neugodnem okolju bo imela vojna v Ukrajini malo zmagovalcev in veliko poražencev. Pomen vojskujočih se strani - predvsem Rusije, pa tudi Ukrajine in Belorusije - pri proizvodnji številnih surovin in strahovi pred motnjami v dobavi so povzročili skokovit porast cen, ki kljub nedavnemu padcu nekaterih surovin ostajajo na zelo visoki ravni. Inflacijski pritiski, ki so v večini regij že tako prisotni, se tako še povečujejo, kar vodi k zmanjšanju razpoložljivega dohodka gospodinjstev in navsezadnje tudi potrošnje, saj bosta sedanje okolje, ki povzroča tesnobo, in zelo velika negotovost po vsej verjetnosti spodbudila previdnostno varčevanje. Nestanovitnost in negotovost bosta močno vplivali tudi na naložbene odločitve podjetij, katerih finančni položaj se bo kljub rekordno visokim denarnim rezervam prav tako verjetno močno poslabšal, saj se bodo proizvodni stroški še naprej povečevali ali ostali visoki. Poleg srednje- in vzhodnoevropskih gospodarstev, ki so z Rusijo pomembno gospodarsko povezana in imajo z njo pomembne trgovinske tokove, so zaradi velike odvisnosti od ruskih fosilnih goriv najbolj izpostavljene zahodnoevropske države. Čeprav bodo udarni val v različnih delih sveta občutili različno in v različnem času, nobena regija ne bo rešena uvožene inflacije, motenj v dobavni verigi in posledično upočasnjene svetovne trgovine. Zato ocenjujemo, da bo imela vojna velik negativen vpliv tudi na ZDA, kjer bo Fed prisiljena izvesti več dvigov obrestnih mer, kot je bilo sprva pričakovano, kar bo imelo obsežne posledice za preostali svet. Kot pri vsakem znatnem zaostrovanju denarne politike s strani Fed bo morala večina nastajajočih trgov dejansko slediti temu zgledu, da bi se izognila odlivu kapitala in depreciaciji valute - zlasti tisti z velikim primanjkljajem tekočega računa in/ali visokim kratkoročnim zunanjim dolgom. Poleg tega - in kot smo že omenili v našem Barometru iz julija 2021 - se je s pandemijo močno povečalo politično tveganje: to vprašanje bo ostalo bolj aktualno kot kdaj koli prej, saj bodo težave z oskrbo in naraščajoče cene hrane verjetno še povečale socialne napetosti.
Omeniti velja, da je ravnovesje tveganj nagnjeno navzdol, saj se kopičijo nasprotni dejavniki, predvsem ponovni pojav primerov COVID-19 na Kitajskem, kar bo spodbudilo globalne inflacijske pritiske in motnje v dobavni verigi. V takšnem kontekstu so odločitve, s katerimi se trenutno soočajo denarne oblasti, v okolju, ki združuje desetletja visoko inflacijo, potrebo po fiskalnem manevrskem prostoru ter zelo visoko raven javnega in zasebnega dolga, verjetno prav tako težke kot ključne.
Ker se bodo gospodarske posledice vojne v Ukrajini v glavnem pokazale od druge polovice leta 2022 naprej, bodo očitno vplivale na podatke o rasti BDP za leto 2022, še bolj pa na tiste za leto 2023 in pozneje - dolgoročnejše obete, ki jih bo obravnaval naš naslednji Barometer. Z drugimi besedami, brazgotine bodo verjetno globoke in poleg človeških žrtev bo gospodarske posledice čutiti še leta po koncu te nove vojne na evropskih tleh. Čeprav je še prezgodaj napovedati, kako se bo svetovno gospodarstvo preoblikovalo po zaporednih šokih, ki jih prinaša začetek leta 2020, še vedno velja naše dojemanje, ki ga imamo od začetka pandemije: svet se je spremenil in nič ne bo več tako, kot je bilo.
Prenesi publikacijo
