Če se želi južna Evropa izviti iz dolga, mora iskati odgovore onkraj turizma in rešiti svojo demografsko krizo

Po kolapsu turizma zaradi omejitev potovanj, ki so bile posledica prizadevanj za boj proti pandemiji covida-19, se zdaj število turistov po vsej Evropi vrača na raven pred pandemijo, kar še posebej koristi sredozemskim državam. Južna Evropa, ki je bila še pred desetletjem podobna pokvarjenemu stroju, je po pandemiji postala vlečni konj evropskega okrevanja. V letih 2021-2023 so Italija, Španija, Grčija in Portugalska dosledno prispevale med četrtino do polovico rasti BDP v EU. V prihodnosti bo zaradi podnebnih sprememb in inflacije razmah turizma težko trajal še dosti dlje. Hkrati odvisnost od turizma vodi k manj produktivni delovni sili. Italija, ki se spopada s hudo demografsko krizo, si takšnega razkošja ne more privoščiti. Umetna inteligenca, ženske in migracije: vsi ti vzvodi bodo potrebni za podporo rasti in za skladnost z javnofinančnimi pravili, ki se vračajo v EU.
 

Naraščajoča vloga turizma v južni Evropi

V EU so imeli rekordno poletje, saj je bilo število prenočitev v turističnih nastanitvah največje v zadnjih desetih letih (1.198 milijonov v prvem polletju 2023, kar je 1,3 % več kot v prvih šestih mesecih leta 2019)^[1].
 
Čeprav so inflacija in naraščajoči stroški potovanj precejšnje breme za denarnice potrošnikov, so gospodinjstva še vedno bolj pripravljena denar nameniti za potovanja kot za druge namene. Zaradi pritoka turistov, pa tudi zaradi naraščajočih cen, še zlasti cen prevoza, so se prihodki iz turističnih dejavnosti v drugem četrtletju 2023 povečali v povprečju za 30 % v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2022 ter za 25 % v primerjavi z letom 2019^[2].
 
Okrevanje turizma naj bi imelo osrednjo vlogo pri odpornosti rasti v južni Evropi, saj so njena gospodarstva še posebej odvisna od turizma. Ta panoga predstavlja več kot 10 % BDP držav v regiji in pomembno prispeva k ustvarjanju delovnih mest, saj gre za delovno intenzivno panogo.
 

Dolgoročne pasti

Kar zadeva prihodnost, ni popolnoma jasno, ali ima turizem dovolj goriva v rezervoarju, da bo še naprej eden od glavnih akterjev evropske zgodbe o rasti. Na svetovni ravni so še vedno prisotna številna tveganja (makroekonomska, finančna, socialna in politična). V svetu, v katerem vlada inflacija, bo južna Evropa težko ostajala stroškovno konkurenčna vse bolj obetavnim ciljnim krajem potovanj v državah v vzponu. Podnebne spremembe imajo posebno velik vpliv na regije južne Evrope, ki so poleti redno izpostavljene visokim temperaturam^[3].
 
Po drugi strani odvisnost južne Evrope od turizma povzroča pomembno izkrivljenost v smislu produktivnosti v primerjavi s preostalo Evropo. Za dejavnosti, povezane s turizmom, sta značilni nižje izobražena šibkejša delovna sila in bolj negotova zaposlitev.

Pomanjkanje delovne sile v Italiji se bo povečalo ravno v času, ko bodo znova začela veljati javnofinančna pravila EU

Za Italijo, ki bo imela zaradi upadanja števila prebivalstva še naprej težave s pomanjkanjem delovne sile, je vprašanje produktivnosti izjemno pomembno. Pričakuje se, da se bo do leta 2040 delovno prebivalstvo Italije skrčilo za 11,7 %, v Franciji za 2,4 %, v Španiji za 4,1 % in v Nemčiji za 4,9 %. Družba Coface ocenjuje, da lahko demografska kriza povzroči, da bi se potencialna stopnja rasti italijanskega GDP že leta 2025 skoraj prepolovila. To je ključnega pomena v času, ko se javnofinančna pravila EU znova vračajo na prizorišče, saj bo vsaka ovira za rast pomenila oviro za zmanjšanje dolga. Zato je upadanje števila prebivalcev dejavnik tveganja za javnofinančno vzdržnost.
 

Neizkoriščeni potencial Italijank

Temu se je v kratkem roku najverjetneje mogoče izogniti s pospeševanjem zaposlovanja žensk, kot je to storila Španija v devetdesetih letih 20. stoletja in v prvem desetletju 21. stoletja. Samo 55 % žensk v Italiji ima formalno zaposlitev, v Španiji pa ta delež znaša 70 %. Italija mora v svojo delovno silo vključiti okoli milijon žensk in povečati rast produktivnosti na 0,5 % letno, če želi izpolniti javnofinančne zaveze, ki jih je dala Evropski uniji v proračunu za leto 2024 (in ki izhajajo iz javnofinančnih pravil EU).
 
Če politike, namenjene delu žensk in produktivnosti, ne bodo dosegle želenih ciljev, se bo povečala potreba po tujih delavcih, to pa bo povzročilo povečanje manj kvalificirane delovne sile. Med letoma 2011 in 2021 se je delovna sila z visoko izobrazbo povečala za 35 %, število zaposlenih brez visokošolske diplome pa se je zmanjšalo za 6 %.

Umetna inteligenca in upadanje prebivalstva: sanjska kombinacija?

Tudi če Italiji uspe ujeti stopnjo udeležbe žensk na trgu dela in stopnjo rodnosti njenih sosed, se bodo njene demografske težave v nekaj letih znova pojavile. Kakršna koli dolgoročna rešitev problematike upadanja prebivalstva bo morala vključevati obsežno povečanje učinkovitosti. Umetna inteligenca - če bo sprejeta dovolj hitro - kaže velik potencial za trajno povečanje produktivnosti, ki bo morda dovolj veliko, da odtehta demografske težave. In nasprotno, če se bodo bojazni v zvezi izpodrivanjem delovnih mest zaradi uvajanja umetne inteligence uresničile, bo upadanje števila prebivalstva lahko pomagalo omiliti posledični problem brezposelnosti.
 
_{[1] in [2] Vir: Eurostat.}

_{[3] Nedavna anketa ETC razkriva, da medtem ko vremenske razmere ostajajo glavni dejavnik, ki ga pri izbiri ciljnih krajev potovanj upoštevajo evropski popotniki, 14 % anketirancev izraža dodatno zaskrbljenost zaradi ekstremnih vremenskih pojavov, kar je za 7 % več kot v anketi iz maja 2023.}

_{[4] Italija, Španija, Grčija in Portugalska}
 
Prenesi publikacijo