Gospodarske posledice rusko-ukrajinskega konflikta: pred nami je stagflacija

Rusko-ukrajinski konflikt je pretresel finančne trge in močno povečal negotovost glede okrevanja svetovnega gospodarstva. Od naše zadnje objave se je svet spremenil, enako pa velja tudi za tveganja.

• Višje cene primarnih proizvodov povečujejo nevarnost dolgotrajne visoke inflacije, ki hkrati povečuje tveganje stagflacije in socialnih nemirov.
• Nekatere panoge, na primer avtomobilska industrija, promet ali kemični sektor, bodo verjetno bolj prizadete.
• Coface za rusko gospodarstvo v letu 2022 napoveduje globoko recesijo na ravni 7,5 %, zato je oceno tveganja za državo znižal na D (zelo visoko).
• Največje tveganje preti evropskim gospodarstvom: Coface v času nastanka tega besedila ocenjuje, da se bo inflacija v letu 2022 povečala za vsaj 1,5 odstotne točke, medtem ko bi se utegnila rast BDP znižati za 1 odstotno točko. Če predpostavimo še popolno prekinitev oskrbe z ruskim zemeljskim plinom, bi se BDP lahko zmanjšal za najmanj 4 odstotne točke, kar bi v letu 2022 povzročilo skoraj ničelno - neverjetneje pa celo negativno - rast BDP v EU.

Zaradi konflikta bi se lahko trgi energentov in primarnih proizvodov še bolj skrčili

Rusija je tretja največja svetovna proizvajalka nafte, druga največja proizvajalka zemeljskega plina in med petimi največjimi proizvajalci jekla, niklja in aluminija. Hkrati je največja izvoznica pšenice na svetu (skoraj 20% svetovne trgovine). Po drugi strani je Ukrajina ena od ključnih pridelovalk koruze (zaseda 6. mesto), pšenice (7. mesto) in sončnic (1. mesto) ter med desetimi največjimi pridelovalkami sladkorne pese, ječmena, soje in oljne ogrščice.
 
Na dan, ko se je začela invazija, so finančni trgi po vsem svetu strmo padli, cene nafte, zemeljskega plina, kovin in prehrambnih surovin pa poskočile. Po zadnjih dogodkih so cene nafte brent prvič po letu leta 2014 presegle 100 dolarjev za sod (v času pisanja 125 USD/sod), cene plina na evropskem vozlišču TTF pa so 4. marca poskočile na rekordnih 192 EUR.
 
Visoke cene primarnih proizvodov smo že prej prepoznali kot tveganja, ki bi lahko zavrla okrevanje, s stopnjevanjem konflikta pa se povečuje verjetnost, da bodo cene primarnih proizvodov ostale na višji ravni še precej dlje. Stopnjevanje konflikta obenem krepi nevarnost dolgotrajno visoke inflacije, s tem pa tudi tveganje stagflacije in socialnih nemirov tako v razvitih državah kot v državah v vzponu.

Najbolj ranljivi so avtomobilski, prometni in kemični sektor

Kriza seveda močno vpliva na že tako obremenjeni avtomobilski sektor zaradi pomanjkanja ter visokih cen primarnih proizvodov in surovin: kovin, polprevodnikov, kobalta, litija, magnezija... Ukrajinske avtomobilske tovarne oskrbujejo največje avtomobilske proizvajalce v Zahodni Evropi: nekateri so napovedali zaustavitev tovarn v Evropi, medtem ko drugi obrati po svetu že načrtujejo izpade zaradi pomanjkanja čipov.
 
Višje cene goriv bodo prizadele tudi letalske prevoznike in podjetja za pomorski tovorni promet. Najbolj ogroženi so ravno letalski prevozniki: prvič, ocenjuje se, da gorivo predstavlja približno tretjino njihovih skupnih stroškov. In drugič, evropske države, ZDA in Kanada so zaprle zračni prostor za ruske letalske prevoznike nad svojim ozemljem, Rusija pa je enak ukrep uvedla za evropska in kanadska letala. To pomeni višje stroške, saj bodo morali letalski prevozniki uporabljati daljše poti. Hkrati imajo letalski prevozniki malo manevrskega prostora za obvladovanje vse višjih stroškov, saj se zaradi pandemije soočajo z vse nižjimi prihodki.
 
Vpliv bo opazen tudi pri železniškem tovornem prometu: evropska podjetja ne smejo poslovati z ruskimi železnicami, kar bo najverjetneje povzročilo motnje v tovornem prometu med Azijo in Evropo, ki prečka Rusijo.
 
Pričakujemo tudi, da se bodo podražile surovine za petrokemične proizvode ter da bodo naraščajoče cene zemeljskega plina vplivale na trge gnojil, s tem pa tudi na celotno agroživilsko industrijo.

Rusko gospodarstvo je pred globoko recesijo

Rusko gospodarstvo lahko v letu 2022 pričakuje velike težave in zdrs v globoko recesijo. Coface je tako popravil napoved BDP za leto 2022, ki po novem znaša -7,5 %, in to po lanskoletnemu okrevanju. Zaradi tega smo znižali oceno tveganja države z B (dokaj visoko) na D (zelo visoko).
 
Sankcije so usmerjene zlasti proti največjim ruskim bankam, ruski centralni banki, ruskim državnim vrednostnim papirjem, izbranim ruskim javnim funkcionarjem in oligarhom ter nadzoru izvoza visokotehnoloških komponent v Rusijo. Ti ukrepi so povzročili znaten negativni pritisk na ruski rubelj, ki je že strmoglavil, hkrati pa bodo sprožili rast inflacije cen življenjskih potrebščin.
 
Rusija se je uspela finančno razmeroma dobro utrditi: raven zunanjega javnega dolga je nizka, stalno beleži presežek na tekočem računu in ima znatne devizne rezerve (približno 640 milijard USD). Toda zamrznitev deviznih rezerv, ki so jo uvedle zahodne države, ruski centralni banki preprečuje njihovo uporabo ter zmanjšuje učinkovitost ruskega odziva.
 
Rusko gospodarstvo bi sicer lahko imelo korist od višjih cen primarnih proizvodov, zlasti pri izvozu energentov, a države članice EU so že napovedale, da nameravajo omejiti uvoz iz Rusije. Omejen dostop do zahodnih polprevodnikov, računalnikov, telekomunikacij, avtomatizacije in opreme za informacijsko varnost bo za industrijski sektor škodljiv, zlasti glede na pomen teh vložkov v ruskem rudarskem in proizvodnem sektorju.

Evropska gospodarstva so izpostavljena največjim tveganjem

Zdi se, da je Evropa regija, ki je zaradi odvisnosti od ruske nafte in zemeljskega plina najbolj izpostavljena posledicam tega konflikta. Evropa kratko- do srednjeročno ne more nadomestiti celotne ruske oskrbe z zemeljskim plinom, sedanje ravni cen pa bodo občutno vplivale na inflacijo. . V času priprave tega besedila je cena soda nafte brent presegla 125 USD, terminske pogodbe z zemeljskim plinom pa kažejo, da naj bi cene trajno presegale 150 EUR/Mwh. V luči tega Coface ocenjuje, da bo inflacija v letu 2022 porasla za najmanj 1,5 odstotne točke, kar bi lahko zmanjšalo potrošnjo gospodinjstev, skupaj s pričakovanim upadom poslovnih naložb in izvoza pa bi se lahko rast BDP zmanjšala za približno eno odstotno točko.
 
Medtem ko so Nemčija, Italija in nekatere države Srednje in Vzhodne Evrope bolj odvisne od ruskega zemeljskega plina, trgovinska soodvisnost držav evrskega območja kaže na splošno upočasnitev.
 
Poleg tega ocenjujemo, da bi popolna prekinitev pritoka ruskega zemeljskega plina v Evropo v letu 2022 povečala nabavno vrednost za 4 odstotne točke, s čimer bi se letna rast BDP približala stopnji nič, najverjetneje pa bi se obrnila tudi v negativno območje - odvisno od uravnavanja povpraševanja.

Uvožena inflacija in motnje svetovne trgovine ne bodo obšle nobene regije

Preostali deli sveta bodo gospodarske posledice občutili predvsem prek dviga cen primarnih proizvodov, ki bodo še bolj okrepili že prisotne inflacijske pritiske. Tako kot vedno, ko so cene primarnih proizvodov visoke, bodo še posebej prizadeti neto uvozniki energentov in živilskih proizvodov, pri čemer bo prišlo do precejšnjih motenj v oskrbi, če se bo konflikt še naprej stopnjeval. Upad povpraševanja iz Evrope bo oviral tudi svetovno trgovino.
 
V azijsko-pacifiški regiji bodo posledice skoraj takoj občutili prek višjih uvoznih cen, zlasti cen energentov, pri čemer so številna gospodarstva v regiji neto uvozniki energentov, na čelu s Kitajsko, Japonsko, Indijo, Južno Korejo, Tajvanom in Tajsko.
 
Glede na to, da so trgovinske in finančne povezave Severne Amerike z Rusijo in Ukrajino precej omejene, bodo tam vpliv konflikta občutili predvsem prek cenovnega kanala in upočasnitve evropske rasti. Kljub napovedani upočasnitvi gospodarske rasti in višji inflaciji ne pričakujemo, da bodo nedavni geopolitični dogodki v tej fazi izničili monetarno politiko v Severni Ameriki.

Prenesi publikacijo