Vojna Ukrajini: mnogo (velikih) poražencev, malo (pravih) zmagovalcev

Več kot dva meseca po začetku vojne v Ukrajini oziroma ruskem napadu nanjo, ki se je zgodil 24. februarja letos, se zdijo možnosti za hitro rešitev vojne vse manj verjetne. Sankcije zoper Rusijo se še naprej vrstijo, toda vrnitev v predvojne razmere se zdi skoraj nemogoča, tudi če bi prišlo do naglega zaključka konflikta.
 
Coface je oceno učinkov te krize na svetovno gospodarstvo za leto 2022 sicer popravil navzgor za približno eno odstotno točko, a posledice konflikta bodo občutne zlasti v drugi polovici leta, prisotne pa bodo še v letu 2023 in naprej.
 
Politično tveganje, ki se je zaradi pandemije na globalni ravni znatno povečalo, se še krepi zaradi hitrega naraščanja cen hrane in energentov.
 
Gospodarske posledice vojne ne bodo prizanesle nobeni regiji sveta. Po zaporednih pretresih v 20-ih letih tega stoletja smo prepričani: svet se je spremenil in nič ne bo več tako, kot je bilo.

Evropa v škripcih

Pomembna vloga, ki jo imata Rusija in Ukrajina pri proizvodnji mnogih osnovnih proizvodov ter strah pred motnjami oskrbe sta sprožila nagel porast cen, posledično pa zmanjšanje razpoložljivega dohodka gospodinjstev in s tem potrošnje. Nestanovitnost in negotovost bosta močno otežili tudi naložbene odločitve podjetij, saj se bo ob visokih ali celo stalno naraščajočih proizvodnih stroških njihov finančni položaj verjetno precej poslabšal.
 
Poleg gospodarstev srednje in vzhodne Evrope, ki imajo pomembne gospodarske vezi z Rusijo, so najbolj izpostavljene še tiste države zahodne Evrope, ki so izjemno odvisne od ruskih fosilnih goriv. Posledice bosta verjetno močno občutili Nemčija in Italija, ki sta gospodarsko najbolj odvisni od ruskega plina (negativen vpliv na rast BDP v višini 1,6 odstotne točke). V preostalem delu Evrope bo učinek najbrž manjši, a še zmeraj precejšen.

Inflacijski učinki so Fed prisilili k hitrejšemu ukrepanju od pričakovanega

Po napovedih naj bi bil učinek na rast na drugi strani Atlantika skromnejši zaradi omejenega obsega trgovine z Rusijo in Ukrajino in s tem omejene finančne izpostavljenosti. Kljub temu je skupna stopnja inflacije dosegla najvišjo raven v zadnjih 41 letih, predvsem zaradi visokih cen hrane in energentov. Brez teh skupin se je mesečna rast cen sicer umirila, a vseeno ostaja precej nad 2-odstotnim ciljem ameriške centralne banke (Fed), ki je zato ukrepala hitreje od pričakovanj.
 
Po prvem zvišanju ključne obrestne mere v marcu je večina članov odbora za monetarno politiko izrazila podporo ‘nevtralni’ obrestni meri do konca leta 2022, ki naj bi po ocenah znašala med 2 in 3 odstotki. To bi pomenilo enega od najbolj agresivnih ciklov zaostrovanja vse od 90-ih let prejšnjega stoletja, ki naj bi pomagalo umiriti rast v ZDA. Napovedana rast ameriškega BDP za leto 2022 je zato znižana navzdol na 2,7 odstotka.

'Uvožena inflacija' in motnje v dobavni verigi ne bodo zaobšle nobene regije

Afrika, za katero se skupni neto negativni učinek ocenjuje na 0,5 odstotne točke, je popoln primer tega, kako sedanje razmere vplivajo na gospodarstva v vzponu, vključno s stopnjevanjem inflacijskih pritiskov in začetkom politike zaostrovanja v ameriški centralni banki Fed, ki vpliva na kapitalske tokove.
 
Tudi Aziji posledice vojne ne bodo prizanesle, na kar je treba gledati v povezavi z upočasnitvijo Kitajske zaradi širjenja koronavirusne različice omikron. Dolgotrajnejši konflikt v Evropi oziroma novo zaostrovanje bo imelo po ocenah v letu 2022 neto negativen učinek na rast BDP v višini 0,5 odstotka.
 
Latinska Amerika je prav tako ranljiva za Fedovo zaostrovanje monetarne politike, vendar bi ji morale rastoče cene primarnih proizvodov koristiti. Kakšen bo neto učinek vojne v regiji - ocenjujemo ga na -0,1 odstotne točke – še ni jasno in ga v bližnji prihodnosti morda ne bomo občutili v celoti.

Prenesi publikacijo