Xavier Durand: "Začrtujemo pot skozi težje predvidljiv svet" - 1. del
Konec novembra je Xavier Durand, izvršni direktor Cofacea, dal obsežen intervju za časopis L'Agefi.
V prvem delu pojasnjuje, kakšne so posledice konfliktov po svetu za podjetja in kaj to pomeni za Coface.
Zaradi vojn v Ukrajini in Izraelu je politično tveganje znova v središču pozornosti. Kako bo to vplivalo na našo sposobnost prepoznavanja premikov v gospodarstvu?
Do leta 2019 ali celo 2022 o političnem tveganju nismo veliko razmišljali. Samoumevno se nam je zdelo, da bo prevladujoči model zahodnih demokracij še naprej vztrajno napredoval - vsaj kot model, h kateremu naj bi si prizadevali. Po 70 letih miru je bilo videti, da je svet na stabilnejših temeljih, kot se je dejansko izkazalo.
Glavni dejavniki te nove ureditve so grožnja za vpliv ZDA, ki se je pod Donaldom Trumpom še poslabšal, in umik s svetovnega prizorišča, na čelu katerega je bil. Hkrati se je v mednarodni areni spet pojavila Rusija z vojno v Ukrajini, pa tudi v Afriki. Pojavlja se še vprašanje Irana v okviru vojne v Izraelu. Tudi Kitajska začenja kazati moč, kot lahko vidimo v Južnokitajskem morju in pri njenih sosedah. Tu pa je še en blok, ki namerava izpodbijati ustaljeni red: BRICS. Čeprav imajo države bloka - Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika[1] - različne interese, to samo dokazuje, da gremo v smer bolj razdrobljenega in večpolarnega sveta. Ti različni viri pretresov povzročajo nestanovitnost, na katero smo že pozabili in zaradi katere je težko ugotoviti nova razmerja moči.
Ekonomski učinek omenjenih vojn poraja zmagovalce in poražence, odvisno od tega, koliko so deležniki izpostavljeni porastu cen surovin. Zdi se, da je Evropa poraženka: je v prvi bojni vrsti energetske krize, ki nasprotno precej koristi Združenim državam, enako pa velja za ponovno oboroževanje, ki krepi ameriški izvoz.
Dobavne verige se bodo postopoma prestrukturirale, pri čemer bodo zahodne države iskale izhod iz delokalizacije poslovanja in bodo dajale prednost nearshoringu (selitev gospodarske dejavnosti v državo, ki je geografsko bliže) in v zadnjem času tudi friendshoringu (selitev gospodarske dejavnosti v državo, ki je geopolitični zaveznik). Ta premik bo neizogibno postopen, saj delovne sile in infrastrukture ni mogoče preseliti čez noč. Sprijazniti se je treba, da bo proizvodnja dražja. To je cena nadzora.
Če zanemarimo deželno tveganje, s katerimi novimi grožnjami se srečujejo podjetja?
Po več letih denarne rasti in poceni denarja po pandemiji covida nas je presenetilo, kako odločno in hitro - kot še nikoli prej - so vlade po vrnitvi inflacije ukrepale za zaostritev denarne politike. To zaostrovanje bo imelo sčasoma dva učinka: likvidnost se bo zmanjšala, stroški kreditov pa se bodo povečali za gospodarske deležnike na vseh področjih, zlasti za podjetja. Po drugi strani pa imajo države manj manevrskega prostora kot prej, ker so bolj zadolžene. Ob tem podjetja spremljajo, kako se njihovi stroški zaradi geopolitičnih napetosti povečujejo. Vsa podjetja jih ne morejo prenesti v svoje prodajne cene in posledično ugotavljajo, da so njihove marže pod pritiskom.
Ob tem morajo podjetja upoštevati tudi demografske spremembe. V zahodnih državah in na Kitajskem se zaradi starajočega se prebivalstva zmanjšuje delež delovno sposobnih odraslih, zato je stopnja brezposelnosti vztrajno nizka, medtem ko so stroški plač še vedno visoki. Vzporedno s tem postajajo podnebne spremembe vse bolj očitne, zaradi česar se poziva k naložbam, kar povzroča povišanje stroškov energije, in mislim, da je to dejansko šele začetek. Zaradi skupka vseh teh negativnih dejavnikov gre podjetjem v celoti gledano malo v prid.
Kaj to pomeni za podjetja, ki poslujejo v Franciji?
Največ insolventnih podjetij je bilo junija 2021, nato pa smo bili zadnji dve leti priča trendu, ki bi ga v primerjavi s preteklostjo opisal kot normalizacijo. Od začetka leta je delež insolventnih podjetij večji kot v letu 2019[2] (3,5-odstotna rast). Premik je sprva vplival na najmanjša podjetja, torej podjetja, izpostavljena določenim sektorjem - na primer gradbeništvu -, saj je zaradi skoka cen usahnil razvoj nepremičnin. Ko se začne presežek denarnih sredstev podjetij zmanjševati, začnejo vpliv stečajev čutiti večja podjetja.
Poleg gradbeništva je pod pritiskom tudi maloprodajni sektor. V tem je že nekaj časa ostra konkurenca spletnih in fizičnih trgovin. Še več, v okolju visoke inflacije poskušajo vsi deležniki prenesti porast cen na potrošnike in nehajo šele, ko ti začnejo iskati alternative: upad prodaje ekoloških izdelkov je tak primer.
Kako bodo zadnji konflikti vplivali na vaše obveznosti?
Za začetek trikrat letno pregledamo analize deželnega tveganja, pri čemer upoštevamo novonastajajoča tveganja ali druga, ki niso tako visoka. Svojo izpostavljenost nenehno prilagajamo s proaktivno politiko obvladovanja in preprečevanja tveganj.
Lani se je naša izpostavljenost Rusiji v nekaj mesecih zmanjšala s petih milijard evrov na minimum. Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali učinke konflikta, ki se je v začetku oktobra sprožil na Bližnjem vzhodu. V teh državah je naša izpostavljenost zelo majhna - daleč največja je sicer v Izraelu - in še vedno je zelo težko napovedati, kako dolgo bo konflikt trajal.
Kaj se lahko naučimo iz krize zaradi covida in vladne podpore kreditnemu zavarovanju, ki jo je ta kriza sprožila?
Vlade so posredovale v razmerah, ki so bile popolnoma nove in razmeroma dramatične. Da bi se izognili enakemu šoku kot v letih 2007-2008, je bila edina izbira pristop "naredi, kar je treba, ne glede na ceno", saj se je zdelo, da je kriza začasna. Podpora kreditnemu zavarovanju je bil eden od načinov, da se odpravi zaskrbljenost glede posledic morebitnega še hujšega poslabšanja. V tem primeru so kreditne zavarovalnice na koncu zavarovalnino izplačevale vladi, saj je bil škodni količnik zelo nizek, kar pomeni, da so te police zavarovalnicam povzročale neto dolgove.
Toda ta kriza ni zanesljiv kazalnik naslednje - kakšna ali kako velika bo in kako se bodo vlade nanjo odzvale. Pa vendar se zdi jasno, da ne moremo pričakovati, da se bo sistem vedno reševal z javnim denarjem; to ima svojo mejo.
Coface se je vedno zavzemal za akcijske načrte, o katerih se dogovorimo po posvetovanju z našimi strankami in ki so sorazmerni z dogodki. Poleg tega države deležnikov ne morejo zavarovati pred recesijo, zasebne zavarovalnice pa še manj. To je samoumevno, če pomislite na našo velikost v primerjavi z gospodarskimi izzivi, o katerih govorimo. Neoprijemljiva logika kreditnega zavarovanja temelji na naši sposobnosti prilagajanja tveganj specifičnim pogojem tveganja, s katerim se srečujemo.
Kako bi opisali svoje posebne spretnosti na področju izvoza?
Izvoz - v smislu zavarovanja transakcij med državami - danes zajema 40 % našega poslovanja in je od nekdaj naša močna točka. Skupina deluje v 100 državah in ponuja zavarovanja v 200 državah. Podjetjem omogočamo spremljanje tveganj po vsem svetu.
Državni mehanizmi so dobrodošla pomoč podjetjem pri izvozu, zlasti malim podjetjem, ki se v tem okolju srečujejo s številnimi neznankami. Za državna jamstva, ki jih obravnava Coface, je zdaj izključno pristojna Bpifrance. Zajemajo tudi glavne strateške izvozne sporazume, ki jih zasebni trg redko zavaruje - ali sploh nikoli: jedrska energija, orožje, letalstvo, tehnologija itd.
Francoska izvozna agencija je znana in močna. Glavni izziv je preboj od mednarodnih podjetij do malih in srednje velikih podjetij, kar glede na precejšnjo raznolikost ni lahka naloga: za to potrebujete kulturo in posrednike. Kot kreditna zavarovalnica lahko pomagamo tako, da damo na voljo svoje podatke o ciljnih tujih trgih.
[1] Opomba urednika: Saudova Arabija, Argentina, Egipt, Združeni arabski emirati, Etiopija in Iran se bodo petim ustanovnim državam pridružili 1. januarja.
[2] Število insolventnih podjetij je leta 2023 večkrat preseglo vrednosti iz leta 2019: marca, maja, junija, julija in avgusta. V prvih osmih mesecih leta je bilo objavljenih 33.794 stečajev, kar je 37 % več kot v letu 2022 in 3,5 % več kot leta 2019 (vir: Francoska anketa o plačilni disciplini podjetij v letu 2023 - Coface, november 2023).